Skip to Content

PODARITE OBČUTEK…

Čas praznikov prihaja. Ko je svet prežet z nekim čarobnim vzdušjem. Tudi naše delovno okolje. Drug drugemu povemo, da si želimo vsega dobrega in se obdarujemo. V mnogih podjetjih pripravijo za otroke zaposlenih  igrico, povabijo katerega od dobrih mož in delijo darila. Ampak kriza se pozna…. in vedno manj je tistih, ki svojim zaposlenim lahko naklonijo božičnico, kupijo darila. Ste direktor, lastnik takšnega podjetja?

Nič ne skrbite, tudi če je vaš transakcijski račun bolj prazen. Svojim zaposlenim lahko poklonite več kot je darilo v obliki koledarja ali celo minimalnega zneska.

Podarite jim lahko občutek. Občutek?!

Ena od temeljnih družabnih veščin je sprejetost. Druga je učenje, spoznavanje novih informacij, pa sposobnost, da ljudi razvedrimo in vzpostavitev pristnega stika. Torej, kar štiri stvari, s katerimi lahko sodelavcem, podrejenim, poslovnim partnerjem nekaj poklonimo. Kaj konkretno imam v mislih?
Svojemu zaposlenemu lahko dam vse te občutke in to je tisto, kar je po vseh raziskavah v resnici bolj pomembno, kot je denar. A vzeti si moram čas, ki pa je tudi vrednota oz. dobrina, ki je pravzaprav manjka bolj, kot denarja. Kot vodja si do konca leta naredim načrt, kdaj si lahko vzamem pol ure za vsakega zaposlenega. Povabim ga v svojo pisarno na pogovor. Povem mu, da je dragocen in pomemben člen v podjetju. Da si iskreno želite, da bi se v svojem delovnem okolju počutil dobro, zato ga vprašate, kako se počuti. Ne čudite se, če bo kdo popolnoma zmeden ob takšnih vprašanjih, saj jih v naši kulturi nekako nismo vajeni in smo precej zadržani. A občutki v vseh življenjskih situacijah na koncu vendarle zmagajo in če vam je na smrt zoprno delati nek posel, čeprav z njim veliko zaslužite, boste posel zamenjali. Ali pa vsaj zboleli….
 

No, ko si zaposleni opomore od prvega šoka, mu poveste, da je v firmi kriza, da ni denarja za nagrade, da pa si želite vendarle za novo leto narediti nekaj dobrega. Zato ga vprašate, kaj je tisto, česar bi se najbolj želel, kakšna sprememba? Kaj je tisto, kar mu včasih kvari dopoldneve? Kaj bi-po njegovem mnenju lahko naredili, da bi bilo boljše? Pa se bodo jeziki kmalu razvozljali. Prepričana sem, da boste slišali marsikaj zanimivega, tudi zelo koristnega. Ker imajo zaposleni velikokrat napačno mnenje, da niso upoštevani in da je brez smisla, da bi vam o svojih zamislih sploh govorili, so raje tiho. Zdaj pa imajo to priložnost! Potem zaposlenemu poveste, da si želite, da bi začutil to, da je pomemben za podjetje in ga povprašate, če je morda kakšno izobraževanje, ki bi se ga rad udeležil v prihodnjem letu. Pripravljenih imejte v rokavu nekaj možnosti, ki bi za vas bile še finančno sprejemljive. Dovolite, da zaposleni predlaga tudi kakšen tečaj ali delavnico, ki ni nujno v neposredni povezavi s poslom. Morda gre za njegov duhovni, osebni napredek. A če boste sprejeli to njegovo pobudo, ste na dobri poti, da bo vaš zaposleni dal vse od sebe, tudi v firmi. In s tem boste izboljšal vaš poslovni rezultat.

S poslovnimi partnerji gre malo drugače. Največkrat podjetja uberejo najlažjo pot, kar po elektronski pošti pošljejo voščilnice. A to je najbolj neoseben način pošiljanja lepih želja in poslovni partner, ki takšno čestitko dobi, pač ne more začutiti, kako edinstven in pomemben je za vas. Zato si boste zopet morali čas. In kupiti ali natisniti čestitke. Ker vsakega poslovnega partnerja zagotovo dobro poznate, tudi kaj iz njegovega osebnega življenja, vsakemu napišite nekaj lepih želja. Ne samo kratek stavek, češ, srečno novo leto… Napišite npr. …vesel sem, da lahko sodelujem z vami in se veselim, da bo naše skupno delo uspešno tudi v prihodnjem letu… potem pa še en malo bolj oseben stavek, npr….. tudi vaši družini, predvsem vašim najmlajšim pa čarobno pričakovanje Božiča. Ali … vam pa veliko prijaznih dogodivščin v borbi z morskimi valovi…, če je jadralec.

Tako. Kdo bo še rekel, da se ne da ničesar prijaznega pokloniti, tudi če za darila zmanjka denarja?

Ni komentarjev

Delavnica Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler

Ne nastopamo le televizijski in radijski voditelji-nastopamo ves čas vsi. Zakaj nekdo naredi na nas dober prvi vtis, nekdo pa nam je takoj neprijeten? Znamo in si upamo pred več ljudmi povedati svoje mnenje? Imamo tremo? Kakšna prepričanja nas vodijo, ko se odpravljamo “med ljudi”?

Kdaj in kje bo delavnica:

22.10.2012 od 16h do 20h na GZS na Dimičevi 13 v Ljubljani

Na štiriurni delavnici bomo spoznali

-zakonitosti dobrega prvega vtisa
-zakonitosti nastopanja pred občinstvom
-odkod trema in kako jo lahko obrnem sebi v prid
-samopodoba, kako jo krepimo
-umirjanje konfliktne komunikacije
-vaje za sproščanje, ozaveščanje
-vsak udeleženec bo pripravil 3 minutni nastop in prejel konkretne napotke

Udeležencev na delavnici bo največ petnajst. Da bomo v kratkem času lahku naredili veliko!
Domov boste odšli z znanjem novih veščin, ki jih boste lahko takoj preizkusili ter vajami, ki vam bodo pomagale pri premagovanju mnogih življenjskih preizkušnjah, ne samo pri nastopanju…

Cena delavnice je 135,00 eur+ddv za pravne osebe in 120,00 eur za fizične
Vključeno je gradivo in napitki med odmori, zagotovljeno je brezplačno parkiranje v garaži GZS.

Prijave pošljite na naslov info@heliopolis.si, prav tako vam z veseljem odgovorim še kakšno vaše vprašanje!

Udeleženci delavnice boste imeli tudi 20% popust pri nakupu kompleta Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler

Se že veselim!!!

Ni komentarjev

Tudi javni nastop je lahko užitek!

Javno nastopanje-besedi, ki mnogim poženeta strah v kosti… Saj vsi poznamo tisti občutek, ko sem nam začnejo tresti roke in kolena, ko so usta suha, ko slišimo bitje svojega srca in ko se nam zdi, da nikakor ne zberemo svojih misli. Pa ste se v resnici kdaj vprašali, ZAKAJ je to tako? Zakaj je ravno nastop pred drugimi na lestvici najbolj stresnih dogodkov nekje pri vrhu? Ste res že slišali za koga, ki ga je med nastopanjem požrla huda zverina, ga je povozil avto, mu je naravnost na glavo priletel meteorit iz vesolja? Jaz ne…. Ker javni nastop V RESNICI ni nekaj, kar bi bilo življenjsko ogrožujoče, pa se ga vendar tako zelo bojimo, da ob njem doživljamo podobne odzive v telesu, kot bi šlo za zares hude reči…

Najprej si je seveda potrebno zastaviti vprašanje, ali ni morda ta mit o javnem nastopanju kot stresnem dejanju, nekoliko pretiran. In smo ga ponotranjili, brez da bi ga v resnici kdaj preizkusili neobremenjeni. Misel, vredna razmisleka…

Ljudje smo tudi prepričani, da smo ves čas opazovani in ocenjevani. No, delno je to resnica, sploh, če smo pred kamero ali na odru. A v komunikaciji z le nekaj ljudmi je vsak od nas tako zaposlen s samim seboj, da velikokrat niti ne opazimo napak drugega. Še več. Ko naredimo kakšno napako, nas to naredi bolj človeške in prijetne. Nihče namreč ni popoln in ko vidimo druge, da imajo podobne težave, kot mi sami, je to za nas nekakšno olajšanje.

Preberi več…

2 Komentarjev

TELO NAM GOVORI

Vsak teden, zagotovo vsaj enkrat, mi pridejo pred oči teksti, videoposnetki ali pa ljudje, ki govorijo o tem, kako nezdrave so beljakovine živalskega izvora. Ne samo zato, ker vsebujejo slab holesterol, tudi in predvsem zato, ker meso nosi v sebi vibracijo strahu živali tik pred zakolom, ker so jajca, ki jih jemo, pridelana od kokoši, ki v življenju niso videle dnevne svetlobe, ker… Priznam, ko poslušam in berem, me argumenti prepričajo. Tudi glede mleka, kako nezdravo je pravzaprav. Iz lastne izkušnje vem, da povzroča zasluzenost telesa. A jutranje kavice brez mleka si skorajda ne predstavljam. Kakor tudi ne, da bi ne jedla sira, jajc, šunke, pršuta… Pravim si, če znam vsaj malo poslušati svoje telo, se bom že prav odločila. Ah, te naše navade…

1 Komentar

TERAPIJA

Ne vem zakaj je obiskati terapevta ali terapevtko pri nas še vedno takšen tabu… Kot da to pomeni, da si čisto zmešan, ali kaj? Poznam jih nekaj, ki hodijo na terapijo, a v isti sapi rečejo, pa nikomur ne povej… Verjamem, da bo prišel čas, ko bomo notranje stiske priznali in jih upoštevali tako, kot npr. zobobol. Ko je čisto naravno, da greš pač pozdravit razbolen zob. Ko pa duša lahko boli mnogo bolj!

Sicer pa-kdo od nas je pravzaprav "normalen"? In kaj biti normalen sploh pomeni? Verjetno bi bilo bolje uporabiti izraz "funkcionalen". Če lahko vsaj približno mirno živiš, v približno urejenih odnosih, potem ti nekako gre skozi življenje. Vsakemu po svoje… A koliko ljudi je v resnici takšnih, ki imajo urejene, lepe, harmonične odnose? Pa ne samo navzen…, tako, zares? Jaz jih ne poznam prav mnogo. Smo torej vsi nori, nenormalni? No, prepričana sem, da smo godni vsaj za terapijo…

9 Komentarjev