Komentarjev na KONEC LETA

By: brigita

brigita — Tue, 30 Dec 2008 10:56:22 +0000

Pozdravljena Barbara!
To si pa res super napisala. Vsi skupaj se preveč obremenjujemo s tem, da je vse pospravljeno. Bog je tisti, ki vse to vidi in nas ima kljub vsemu rad saj ve da se trudimo po najboljših močeh in pozna naše slabosti. Resnično sem vesela, da še nekdo razmišlja tako kot jaz. Naj pa povem, da tudi takrat ko nam je hudo, ko smo v stiski zaradi financ, ko imamo težave s svojimi otroci (jaz
ima sina 12 let in hči 9 let) nam Bog stoji ob strani. S sinom imam velikokrat trenja, ko ne vem kako in kaj takrat se ustavim in si rečem Bog ti poskrbi za to tebi prepuščam, da me vodiš saj vidiš da sama ne zmorem. Za konec pa želim vsem skupaj veliko lepega v novem letu in predvsem veliko miru v naših srcih.

By: barbara

barbara — Tue, 30 Dec 2008 08:27:16 +0000

Pozdravljeni! Saša tebi in tvoji družini želim res vse najlepše. Tudi vsem, ki ste udeleženi na blogu. Res ti gredo vse aktivnosti v času, ko imaš malo “bebo” dobro od rok.
Moje pisanje na blogu je ponavadi precej trdo. Življenja ne zavijam v celofan. Bi se reklo, da ne delam za “umetniški vtis”. Za konec tega leta bi pa podelila z vami nekaj, kar resnično čutim. Kljub vsem tegobam tega sveta: ko si bolan, najstnik ti skače po glavi, sosedje vihajo nos, ker si si kupil nov avto (ker ga rabiš), s službo se bo verjetno končalo…. vem, da je ljubi Bog z nami.
Presrečna sem, ker moja osemletnica rada z mano zvečer, ko dam dojenčka spat, zmoli eno desetko rožnega venca (veseli del), čeprav najstnica in ati vihata nos. Vesela sem za vse ljudi, ki se sprašujejo o smislu svojega bivanja in iščejo odgovore na svoja vprašanja. Presrečna, da nam je pred dva tisoč leti Bog naklonil milost in poslal svojega Sina. Res. Bog je z nami, v pospravljenem ali razmetanem stanovanju, veselem ali žalostnem srcu. Njega ne moti zobna pasta na ogledalu.
To pa je sreča, kajne?!

By: Sasa

Sasa — Mon, 29 Dec 2008 14:04:08 +0000

Kako lepo je prebrat kakšne lepe izkušnje, dogodke…. in kako lahko se najdemo tudi v vseh drugih zgodbah, ki niso tako idilične…
Naš Božič je bil precej daleč od tistega, ki je moj idealen, a vendar smo se imeli čisto lepo. Imamo pa norice… in zdaj čakam, da se preselijo še na ostale, ki jih še niso preboleli…

Lepo praznovanje novega leta!

By: Andreja

Andreja — Mon, 29 Dec 2008 09:34:28 +0000

Sama pa sem bila pozitivno presenečena. Dečki (sin in nečak), ki jima gre drugače po glavi samo to, kako bodo šli na kakšen žur, so mi pomagali delat kekse na Božič, v naslednjih dneh pa sta celo sama delala in pekla mufine. Da ne rečem, da so sami postavili in okrasili smreko, ja, veliko. Pridružile so se jima še tri nečakinje, sami najstniki. Skratka, cristmans spirit je bil prisoten. Tudi drugače, preko glasbe. Šli smo na kar nekaj koncertov, saj sin igra v mladinskem simfoničnem in pihalnem orkestru. Saj nas res vedno znova jezijo (ne bi o tem), vendar je potrebno najti trenutke, da se z njimi veseliš, da jih pohvališ in na koncu ugotoviš: saj ni tako slabo vse skupaj. Srečno novo leto želim vsem na tem blogu

By: Barbara

Barbara — Sun, 28 Dec 2008 20:31:03 +0000

Brigita, lepo od tebe, hvala!

Saša, kako ste kaj preživeli Božične praznike?

Jaz priznam, da sem bila letos zelo razočarana in zelo pesimistično razpoložena. Zboleli smo prav vsi, vsi plani so bili porušeni. Pravzaprav se komaj danes pobiram in skušam bolj optimistično gledati, češ, lahko bi bilo še dosti huje. Prav jezna sem sama nase, da nisem znala poskrbeti za boljše vzdušje… hja, z glavoboli in sitnima otrokoma… vsak izgovor je dober.

Sem se morala skašljat, pač priznam, da pri nas ni bilo idile (razen snega, ki ga nismo mogli izkoristit).

By: brigita

brigita — Sun, 28 Dec 2008 12:01:45 +0000

Danes je dan družine. Z mojo družino smo bili pri sveti maši. Dotaknila se me je pridiga našega župnika. Na tem mestu bi jo rada podelila z vami. V današnjem norem svetu, ki vsi kar naprej nekam hitimo pozabimo kako pomembna je družina. Kako pomemben je oče in mož v družini kako je pomembna mama in žena v družini in seveda naši otroci. Vse prehitro odgovarjamo na njihova vprašanja, jim kupujemo to in ono da se jim odkupimo, ker je premalo časa za druženje. Je že res, da je pač danes tako. Želim le povedati, da je morda danes pravi trenutek, da se ustavimo pogledamo drug drugega v oči in si podarimo le nasmešek poln ljubezni. Morda celo nekaj spremenimo. Mogoče zvečer, ko naši otroci ležejo k počitku stopimo do njih in jih blagoslovimo. Jaz to prakticiram in lahko povem, da deluje. Čutim, da smo bolj povezani

By: franci

franci — Sat, 27 Dec 2008 22:26:16 +0000

Že skoraj dva tedna nazaj je, odkar sem bil “pofočkan”. Ni mi preostalo drugega, kot da napišem sedem resnic o sebi in nekaj blogerk ali blogerjev pofočkam tudi naprej.

Torej, “pofočkani” - temu naj bi sledil post na vaši strani s sedmimi resnicami o vas, s katerim “pofočkate” poljubno število drugih blogarjev. ;)

By: Kr ena

Kr ena — Fri, 26 Dec 2008 18:06:48 +0000

Dober večer.
Že kar nekaj časa berem razmišljanja na tej strani… včasih se strinjam, včasih se malček namrdnem…ampak z branjem sem del vaših misli in razmišljanj. Zadnji mesec sem vas malo zanemarila z branjem, ker so se mi zgodile hude stvar… Pa ne pišem zdaj zato, da vam bom zagrenila te praznične dni… pišem vam zato, ker bi z vami rada delila mojo srečo današnjega dne….moj oče je danes po dveh tednih kome, ob mojem vprašaju: Me sliši?, močno stisnil mojo dlan in čisto tiho rekel:Ja.
Nisem verna, ampak danes sem se v solzah sreče ozrla v nebo in čisto skrito rekla:Hvala. In, ko sem iz bolnišnice prišla domov me ni motilo razmetano stanovanje, niti me ni motilo razmetano perilo v kopalnici, odprta vrat WCja… danes sem svoje fante ( dva najstnika in mož), ki so mi dani videla s povsem drugimi očmi… z očmi sreče in zavedanja koliko mi pomenijo in neizmeren občutek sreče je v meni. Po svoje pa žalostno, da sem do tega prišla v času, ko so mi ljudje v belem nekako nakazovali, da naj se poslovim od tistega, katerega del njega sem… Zakaj se moramo znajti čisto na dnu ali na robu, da svet pogledamo z druge strani? Kaj se dogaja z nami? In poklon vsem tistim, ki lepe misli in razmišljanja zmorete vplesti v svoj vsakdanjik. Svoje veselje in nasmeh danes delim z vami.

By: ANITA

ANITA — Tue, 23 Dec 2008 09:53:18 +0000

pozdravljeni!
Saša, kar si napisala, se s tem popolnoma strinjam. Res pa je, da vse te vsakodnevne težave ljudi spremlja hiter tempo življenja, vzgoja otrok v mladosti, ki se potem razvije v kriminalca, prekupčevalca, neprimičninskega lumpa- mnogi starši se SPLOH ne zavedajo, da kako zelo vplivajo na dejanja svojih otrok, s svojim nepremišljenim in neumnim vzgajanjem otrok. seveda vpliva na to tutdi družba, ki si jo mladostnik oblikuje v najstniških letih. UPAM, da vam je napisano zelo znanO, SAJ SO TO LE DEJSTVA, ki bi jih vsak posameznik moral nujno vedeti! :) dejstvo: resnica boli in NE DA SOVRAŽIM-DA LJUBIM SEM NA SVETU ( Sofokles)

By: mojcica

mojcica — Mon, 22 Dec 2008 17:04:12 +0000

OK! Saša (saj lahko tako rečem)!

Po resnici, poznam veliko ljudi, mama, poslovnih žensk, babic, duhovnikov, učiteljev… Ki so si nadeli obraze srečnih žena, ljudi. Pridno in prijazno so mi razalgale, kako se nikoli ne skregajo z svojimi možmi, kako uživajo s svojimi stotimi otroci, kako zmorejo in bodo zmogle. . Gospodov, ki pridigajo o morali, pa to najmanj niso (Ne vsi).
Seveda sem si ta obraz, prijaznega, razumevajočega dekleta nataknila tudi sama. Pa ga nisem znala nositi. Prej v zadovoljstvo vsem, zdaj pa je moja družba moteča, ker se ne pretvarjam več, družba pa ne mara ljudi, ki povedo da je kralj nag.
To pa pomeni, da sem zagrenjenka in zateženka, ampak samo včasih. Pravzaprav mi je prav dovolj, če posije sonček in se že smejim in sem vesela.
In zdaj, ko bo tričetrt Slovenije zapijalo Novo leto, pisalo obljube, ki jih nikoli ne bodo izpolnili, se stiskalo s svojimi dragimi, za katere je jasno, da se že zdavnaj ne marajo več, če so se sploh kdaj imeli radi… Bom jaz za 31.12.2008 zlezla na en dvo tisočak, za Novega leta dan pa se bom ob dvetih zjutraj odpravila na tek (tako kot to počnem že kar nekaj let). Objeli me bodo ljudje s težavami, ampak ljudje, ki te iste težave skušajo rešiti.
No za večino ljudi, ki si bodo oni dan zdravili mačka, bom čudakinja in zateženka, v sebi pa zadovoljna in srečna zagrenjenka.