Komentarjev na ZELENJAVA

By: krena

krena — Thu, 18 Sep 2008 12:56:51 +0000

Saša sem se prav nasmejala ob branju tega posta.Tudi sama sem “podedovala” vrt, ter sem začetnica na tem področju. Ampak imam toliko sosed- penzionerk, ki mi pomagajo z nasveti, tako, da imam trenutno krasen vrt poln motovilca in radiča. Tudi moji niso včasih cenili domače -bio zelenjave. Ampak mislim, da še otroci podležejo medijem. Odnos se je spremenil. Zdaj iščemo vse samo bio, pd kozmetike do zelenjave in sadja.Tudi pri tebi se bo kmalu spremenilo, počakaj, da zrastejo v najstnike. Do takrat pa delaj iz bučk štrudle in dodaj še skuto. Boš vidla, da te ne bodo pogruntali. Vseeno pa nasadi malo več jagod, za tole prehodno obdobje, da malo zrastejo, otroci namreč.
P.s. lepo se imejte!
tUDI

By: Milena

Milena — Tue, 26 Aug 2008 05:28:59 +0000

Saša, se povsem strinjam s teboj. To, da imamo streho in okna cela je res veliko več vredno kot zelenjava. Tega se zavedam tudi sama. Vrt se bo že obrasel in zarasel.
Kako ubogi so ljudje, ki nimajo s kom in s čim pokriti strehe nad glavo. Ampak to je že druga tema. Govorili smo o vrtu pa sem to pač napisala. Enkrat zelevnjava je (hvala bogu), drugič pa je kar naenkrat ni. Zato moramo to ceniti in pravočasno pobirati pridelke, ko so najlepši!
Uživaj na vrtu 100 na uro, Saša!!

By: Sasa

Sasa — Mon, 25 Aug 2008 20:11:26 +0000

Milena, ko je meni potolklo “flance”, sem se skoraj razjokala. Potem sem pa le spomnila na ljudi, ki jim je toča uničila VSE, tudi tisto, od česar živijo. Pa še strehe. In me je bilo kar sram, da jokam za flancami. A takšni smo, nisem nobena izjema. Upam, da boš imela drugo leto vsega, še za nazaj!

By: Milena

Milena — Mon, 25 Aug 2008 06:39:28 +0000

Tudi jaz obožujem zelenjavni del vrta. Prejšnji teden sem ga po dopustu čistila kar tri popoldneve. Odstraniti vse nepotrebno in ga lepo urediti. Kaj ni lepšega, ko se ozreš po urejenem vrtu in imaš vse lepo pri roki. Tudi moji domači potem rajši stopijo v vrt po kako papriko, paradižnik,.. in tudi bučko.
No, potem pa pride eno sobotno popoldne - zagrmi in toča začne padati kot bi jo stresel iz kamiona. Kako žalosten je sedaj pogled na vrt. Kar na jok mi gre!
Ni solate, ni paprike,ni nič kar je stalo pokonci.
Vrt lahko samo še prelopatimo in zasejemo na novo rukulo,špinačo,motovilec… Za vse drugo pa je letos konec.
Tako se je končalo naše pobiranje pridelkov letos. Upam, da bo drugo leto boljše!

By: Barbara

Barbara — Sun, 24 Aug 2008 19:31:47 +0000

:)) Ja, bučke na 101 način, tudi pri nas. Ampak so mi tudi začeli že po malem protestirat, celo najmlajši, ki jih je prej kar goltal. Jaz jih pa prav obožujem, v mladosti sem bila pa tudi anti zelenjavar. Ne moreš verjet, kako se okus spreminja. In po moje tudi ni dobro preveč forsirat. Samo je pa šment, ker ti po takem odnosu niti ni več do kuhanja. :(

By: feniks

feniks — Sun, 24 Aug 2008 16:09:32 +0000

Ma, Saša ti si pravi božji dar, pa tvoja boljša četrtina tudi, če ne mara zelenjave na b.

By: Tadeja

Tadeja — Sat, 23 Aug 2008 18:48:35 +0000

Draga Saša! Najprej bi prosila, če sva lahko na TI - je lažje pisat, pa še človek se tako staaarega ne počuti… Glede števila otrok pa si sama mislim nekako takole. Kot prvo mi je zelo zanimivo spremljat reakcije navzočih ko se kjerkoli pojavimo. Nekateri ploskajo, drugi zmajujejo z glavo - jaz pa pravim: kakor komur paše in kolikor kdor zmore. Verjamem, da niso vsi ljudje ustvarjeni za to, da bi imeli družino, potomce (in hvala Bogu, da taki lahko svoje talente izkoristijo za kariero, pomoč soljudem na drugačen način ali kakorkoli drugače), verjamem, da so taki, ki si tega iz finančnih, prostorskih, zdravstvenih in morda še kakšnih drugih razlogov ne morejo privoščiti - ali kvečjemu enega ali dva otroka - in potem smo tu še mi, ki nam družina veliko pomeni (govorim zase, ki mi je to najvišja vrednota in se ob otrocih čutim najbolj izpolnjeno) - in verjetno je podobno tudi pri večini večjih družin. Velikokrat si želim le to, da bi drug drugega bolj spoštovali - če ima nekdo enega, nobenega ali pet - je to popolnoma njegova stvar (sploh če jih vzgaja v pozitivne, nekoč družbeno-koristne in zrele posameznike, ki bodo lahko v prihodnosti kaj dobrega naredili za ta naš ljubi svet) - vse prevečkrat namreč opažam negativno nastrojenost med ljudmi, nestrpnost - in to me moti. Zelo uporaben, a žal premalokrat upoštevan, se mi zdi moto: Živi in pusti živeti.
Hja, tudi meni zaigra srce, ko srečam družino z več otroki. Nekako se počutim “med svojimi”, “podobno mislečimi”. Otroci ti dajo en širši pogled, ob njih si bolj mladosten, vsak dan znova se česa takega naučiš, kar ti ne da nobena šola - super je! Ampak to je pač le moj pogled - cenim pa vsekakor tudi tiste, ki razmišljajo drugače - naša drugačnost dela svet pisan, skrivnosten, zanimiv, privlačen.

By: Sasa

Sasa — Fri, 22 Aug 2008 20:43:08 +0000

O Tadeja, živjo! Tudi jaz ne verjamem v naključja-če vidim družino, kjer imajo vsaj štiri otroke, se mi zdi že tako fino…in si mislim…joj, glej jih. Vi jih boste imeli pa kar šest!!!! Upam, da to najino srečanje ni napoved našega šestega… in da so bolj preroške vaše besede o tem, da smo se srečali pred našim vikendom-zares bi si ga v Bohinju zelo želeli imeti!
Se tudi vam zdi, zdaj, ko imate že tako veliko otrok, da to pravzaprav ni nič posebnega? In da so zares carice tiste mame, ki jih imajo sedem, osem, deset?
Glede paličnega mešalnika pa- tudi pri nas je zelo dragocen pripomoček. A se ponavadi kljub vsemu zgodi, da juho jem samo jaz…
In Dajana-obljubim, da barantanja če-če ne bo več!

By: Tadeja

Tadeja — Fri, 22 Aug 2008 17:27:38 +0000

Pozdravljena, Saša!
Vidim, da ste se vrnili iz Bohinja, kjer smo se zadnjo soboto srečali pred vašim vikendom. Ker ne verjamem v naključja, se je naše srečanje kar moralo zgoditi. Moji starejši hčeri ni bilo nič jasno, ko smo se na začetku pogovarjali, kot da se že dobro poznamo, nato pa smo se kar naenkrat začeli predstavljati…
Hja, tole z vrtom je zanimiva stvar. Tudi sama ga imam in prvih nekaj let, ko sem začela z vrtnarjenjem, sem bila zelo zagreta, potem pa sem ugotovila, da je s tem ogromno dela (če nočeš imeti avgusta totalne džungle, beri vrta preraščenega s plevelom) in seveda časa. Kljub tem opažanjem skušam tam uživati in včasih je prav odrešilno puliti plevel - super terapija za izganjanje frustracij in sredstvo za pomiritev živcev. Stik z zemljo je res prava stvar. Ni čudno, da včasih, ko so toliko delali po njivah, niso poznali stresa kakršen nas najeda dandanes…
Otroci so nekako toliko navdušeni nad zelenjavo kot vajini - nekateri bolj, drugi manj, eni nad tem, drugi nad onim. Eno rešitev oz. trik z zelenjavno juho mi je zaupala teta, ki prisega na “miksanje” juhe s paličnim mešalnikom - ko je vsebina zmiksana, je bolj težko iskati posamične vzorčne primerke po krožniku in se tako več poje, manj pritožuje… Skratka deluje!
Veliko užitkov na vrtu in kreativnosti za štedilnikom želim, Tadeja

By: Dajana

Dajana — Fri, 22 Aug 2008 11:25:11 +0000

Joj. Vse, kar si še v življenju želim, je, da bi imela vrt. Delala bi tam cel dan in uživala. To pa, kar si ti delala z otroci (če poješ, dobiš to), je delala moja mama. Kot otrok zelenjave videti nisem mogla. Zdaj bi pa jedla samo to. <3