Odkar pišem blog, doživljam drugi Božič. In advent.

Letos… Kaj pa vem, kar nekam prehitelo me je vse skupaj. Ko je bilo izdelovanje venčkov, je bil bolan Martin. Ko bi lahko šli po smrečje, je bil sneg. Ko je bil čas za blagoslov venčka, sta bolehala mož in starejši sin… Zato sem letos že skoraj na podstrešju izbrskala eno plastično rezervo izpred let, potem sem pa zagledala kup rafije. Spletla sem jo v debelo kito, dvakrat zaokrožila po krožniku in en, dva, tri, venček je bil narejen. Še malo okraskov, ki sicer pripadajo smrečici in štiri svečke, pa je bilo. Ker smo letos izpustili tudi blagoslov, sem sem to storila kar sama z blagoslovljeno vodo. Verjetno ni čisto tako, kot bi moralo biti, a naše okoliščine letos so bile čisto nemogoče…

Pravzaprav sem iz dneva v dan bolj navdušena nad našim venčkom. Nič iglic po mizi, pod mizo, nad mizo, v posteljah, na sedežni… Neverjetno, kaj te male otroške rokice naredijo iz ene smrekove vejice, ki se obletava. Me prav zanima, kako se bodo letos obnesle jaslice, ki so ponavadi tudi postavljene v dosegu otroških rok… Mislim, da bomo improvizirali.

Tako. Jutri, ko bo dnevna svetloba, pa naš venček še poslikam.

Je že jutri in sem ga poslikala zvečer…vencek-2008.jpg

vencek-08.jpg