Vsako jutro, ko se zbudim, se pogledam v trebuh in… še vedno je tam!

Bom dobila popadke, mi bo odtekla voda, se bo zgodil čudež in bom rodila kar na poti v porodnišnico? Čudež pravim zato, ker mi še ni uspelo roditi spontano. Moji otroci pač nočejo ven. In jih je potrebno “bezat” na plano. Si želim, da bi tokrat… Joj, nekaj čutim…Ne, nič ni…

Brez skrbi, ne bom delila vseh podrobnosti z občestvom. Ampak tole čakanje res ni najprijetnejši del. In moram malo potarnat…