Zadnjič dobim pošto od gospe Darinke, ki piše pravljice, zgodbice, razne zanke in uganke oz. naloge za otroke…in v pošti omeni, da bi morda lahko njeno zanimivo življenjsko zgodbo predstavila v oddaji Živimo lepo. Pa ji odpišem, da žal ne bo šlo, ker ni dovolj znana osebnost. Potem pa me njen mail gloda, grem še na splet in začnem brskati, izvem, da je že imela intervju za revijo Jana, zato pokličem Mišo Čermak, ki ga je napisala in ugotovim, da je gospa silno znana, izjemno zanimiva, duhovno bogata…. A seveda ne v “našem” svetu silikonskega oprsja. Dobila sem popoln napad slabe vesti in gospe Darinki takoj skrušeno napisala pisemce, v katerem sem se opravičila za svoje nepoznavanje in jo seveda povabila v oddajo.

Gospa ima noro zgodbo. Bila je dolga leta učiteljica v prvem razredu. Otroci so ji kar lezli v naročje in učila je že pred tridesetimi leti tako, kot se nekateri trudijo zdaj – integrirano. Seveda je imela zaradi takšnega dela kup težav, kolegi so ji metali kolena pod noge in enkrat je celo izgubila službo. Potem pa je šla k nekemu gostilničarju, ki se je širokoustil, koliko denarja ima, da bi ga prosila, naj za njene šolarčke kupi en kasetofon oz. CD. Tam je imel pa ta gostilničar v kletki medveda, za katerega se je govorilo, da je popolnoma udomačen. Darinka, zvedava duša, je seveda šla medveda pogledat in ko je videla, da ga nekdo hrani z jabolki, je pristopila še ona. Pobrala je jabolko in mu ga ponudila, takrat pa – hops, jo je medo skozi kletko zagrabil za roko in ji jo skoraj odtrgal. Mi je pokazala slike ranjene roke. Razmrcvarjena. Do kosti.

No, gospa je potem seveda morala v pokoj, ker res težko delaš z otroci, če ti manjka nekaj prstov-kako bi pa pisala po tabli, rezala, lepila…. In je začela pisati pravljice in zgodbice. Popoln uspeh! Napisala jih je preko 190 in jih objavljala samostojno oz. v raznih otroških revijah. Potem pa-diagnoza rak. Obsevanja, zdravljenje in namesto da bi se sama sebi smilila, je v času obsevanj napisala še sedem! knjig. Tri so že izšle, ostale še bodo. In seveda je raka premagala.

Ko sem jo vprašala, ali se ji ne zdi, da je ena stvar, ki te lahko sesuje v življenju, že čisto dovolj, mi je rekla: “Sprejemam vse kot izziv, kot darilo, ker se vedno iz vsega izcimi nekaj dobrega.” Hudo dobro razmišljanje, a ne?

Aj, gospa je pa Darinka Kobal. Morda imate doma celo kakšno njeno pravljico. Jaz jo zdaj imam!