Priznati moram, da sicer nimam težav s tem, da bi ne mogla na kolena, a ta hip ne morem. V kolenu imam namreč vodo. Veliko vode. Take čudno rumenkasto-sluzate. Brrrr. Dvakrat so mi jo že punktirali in dvakrat sem si že obljubila, da se bom zdaj pa bolj pazila. In počivala. Ha ha ha.

Začelo se je z zgodbo o mojih telovadnih napravah. (http://bibaleze.si/clanek/starsi/telovadba-doma-z-napravami.html). In potem je šlo le še navzdol. In ker ne morem lepo hoditi, krivim hrbtenico, tako da me zdaj boli še križ, da o revmi v levi rami sploh ne govorim… Ortoped mi je rekel, da je to čisto značilno za ta leta. Halo??!! A zdaj bo pa EMŠO kriv??!!

No, povedati želim, da sem ta hip v bolj slabi koži. In da sem tečna, kar mi moji nekajkrat dnevno povedo. A se brzdam in namesto jadikovanja je bolje kar smejati se svoji bedni situaciji. Ker vem, da vse mine. To me vedno znova tolaži. Nekoč bomo vse noči spali, nekoč me bo nehalo boleti telo, nekoč bo naša hiša pospravljena, nekoč bom brez otroka v naročju pisala na blog, nekoč…..

Ampak živimo pa DANES in četudi ni vse tako, kot si želim, sem vesela. In hvaležna, da ni še kaj hujšega.

Sem že boljše volje.