Prazniki so mimo. Končno. Saj ne, da sem trpela, ampak…

Začelo se je dogajati, da smo bili vsi skupaj do dvanajstih v pižamah. Da otroci niso pojedli zajtrka do desetih. Da smo ležali na sedežni in buljili televizijo. Da smo pojedli pladen potice, par škatel piškotov, francosko solato, nekaj čokolad…. Bljak. Še sreča, da je konec. Pa so me otroci skoraj pregovorili, da bi še v četrtek in petek ostali doma in da naj napišem opravičilo, da so si pač vzeli prosto! O, to pa že ne! Vsi v šole in vrtce! Jaz pa na tehtnico… Mislim, da je imelo danes vsaj osemdeset odstotkov žensk slab dan. Zaradi ponovoletnega tehtanja. He he, jaz imam vsaj to tolažbo, da sem pač noseča, čeprav se že bojim, kako mi jih bo jutri napela sestra, ko grem na pregled….

Ostali, ki se niso prenažli, so se pa prehladili. Jaz sem uspela opravit oboje…

Aja, kdor tole bere, mu želim veliko lepega v novem letu. In mir.

In kdaj ti začneš hujšat?…