Skip to Content

TELO NAM GOVORI

Vsak teden, zagotovo vsaj enkrat, mi pridejo pred oči teksti, videoposnetki ali pa ljudje, ki govorijo o tem, kako nezdrave so beljakovine živalskega izvora. Ne samo zato, ker vsebujejo slab holesterol, tudi in predvsem zato, ker meso nosi v sebi vibracijo strahu živali tik pred zakolom, ker so jajca, ki jih jemo, pridelana od kokoši, ki v življenju niso videle dnevne svetlobe, ker… Priznam, ko poslušam in berem, me argumenti prepričajo. Tudi glede mleka, kako nezdravo je pravzaprav. Iz lastne izkušnje vem, da povzroča zasluzenost telesa. A jutranje kavice brez mleka si skorajda ne predstavljam. Kakor tudi ne, da bi ne jedla sira, jajc, šunke, pršuta… Pravim si, če znam vsaj malo poslušati svoje telo, se bom že prav odločila. Ah, te naše navade…

TERAPIJA

Ne vem zakaj je obiskati terapevta ali terapevtko pri nas še vedno takšen tabu… Kot da to pomeni, da si čisto zmešan, ali kaj? Poznam jih nekaj, ki hodijo na terapijo, a v isti sapi rečejo, pa nikomur ne povej… Verjamem, da bo prišel čas, ko bomo notranje stiske priznali in jih upoštevali tako, kot npr. zobobol. Ko je čisto naravno, da greš pač pozdravit razbolen zob. Ko pa duša lahko boli mnogo bolj!

Sicer pa-kdo od nas je pravzaprav "normalen"? In kaj biti normalen sploh pomeni? Verjetno bi bilo bolje uporabiti izraz "funkcionalen". Če lahko vsaj približno mirno živiš, v približno urejenih odnosih, potem ti nekako gre skozi življenje. Vsakemu po svoje… A koliko ljudi je v resnici takšnih, ki imajo urejene, lepe, harmonične odnose? Pa ne samo navzen…, tako, zares? Jaz jih ne poznam prav mnogo. Smo torej vsi nori, nenormalni? No, prepričana sem, da smo godni vsaj za terapijo…

ZA ZAMISLIT SE

Ko so Dalai Lamo vprašali, kaj ga najbolj preseneča, je odgovoril:

»Človek«.
Ker žrtvuje svoje zdravje, da bi zaslužil denar.
Potem žrtvuje denar, da bi spet dobil svoje zdravje.
In potem je tako zaskrbljen za prihodnost, da ne uživa sedanjosti;
rezultat tega je, da ne živi v sedanjosti ali prihodnosti;
živi, kot da nikoli ne bo umrl, in potem umre, ne da bi kdaj zares živel."

MEGLA

Ta gosta megla, ki nas ovija, ovija, ovija, nam sporoča marsikaj. Tudi to, da je sonce v nas. In tudi to, da je včasih naše dojemanje tako ozko-kakor ne vidimo dlje od nekaj metrov, ko pogledamo skozi okno, tako tudi ne vidimo dlje, ko je vreme jasno in sončno… Ker naš pogled je v nas in če je odprt, ga tudi tole turobno vreme ne more zastreti.

UMIRJANJE

Zadnjič sem pozno popoldne sedela ob gozdu. Objela me je čista tišina. Tako globoka, da sem jo zaslišala in začutila. Potem pa je zapihal veter in iz gozda se je zaslišalo padanje listov. Jesen. Potem pa znova tišina. In tak mir! Razlegel se je vse naokrog, tudi vame. Jesen ni čas divjanja, jesen ni čas množičnih nakupov ob prihajajočih praznikih. Jesen in zima sta čas za mir, razmišljanja in potovanja globoko vase. Narava nam to sporoča že tako dolgo, utrujena je že od našega upiranja kroženju… V času, ki naj bi pomenil umik vase, smo ljudje najbolj obrnjeni navzven. Trgovine, hrup, tekanje, pehanje…

S kratkimi otoki tišine se lahko povežem, postanem del celote. Postanem list, zvezda na nebu ali seme mogočnega drevesa. Edino, česar si ne želim, je postati del človeške norije ob koncu leta. Mi bo uspelo?