Pred kratkim sem spremljala televizijske novice in ujela podatek, da naj bi bile medicinske sestre, za enako delo, manj plačane od svojih moških bratov.

Potem sem v nekem tedniku našla podatke, ki statistično prikazujejo razlike v plačilu za enako opravljeno delo pri moških in ženskah. In povem vam-nisem verjela svojim očem. Pa sem začela spraševati naokoli. Tašča mi je povedala, da je pred leti, ko se je upokojila, njeno mesto zasedel moški in takoj dobil več denarja.

Potem pa me je presunila še ena statistična raziskava. V povprečju naj bi v vsej Evropski uniji ravno slovenski moški svojim partnerkam najmanj pomagali v gospodinjstvu. Najmanj od vseh.

Potem pa pomislim na povprečno slovensko ženo. Njen dan se začne zgodaj, saj mora pred odhodom v službo obesiti perilo, ki ga zaradi cenejše električne energije pere ponoči, pa bi se do večera že vse zmečkalo. Zbudi otroka, jima pripravi obleke za šolo in vrtec, mlajšemu pomaga pri oblačenju, sama pa na hitro naredi par požirkov kave. Ko se ravno želi pred ogledalom v kopalnici vsaj malo našminkati, jo od tam prepodi še ves zaspan mož, ki je zavzel straniščno školjko. Žena zato izkoristi tistih nekaj minut in pobere moževe spodnjice in nogavice, ki jih je pred spanjem vrgel na tla sredi hodnika.

Ko se mož olajša na stranišču, si žena premisli, da bi se šminkala v istem prostoru, saj bi ga bilo prej nujno temeljito prezračiti…

Odideta vsak s svojim avtomobilom, on starejšega otroka odloži pred šolo in mu pomaha v pozdrav, ona mora z mlajšim na pot že prej, saj je odhod v vrtec dolgotrajnejši postopek. Končno se pripelje v službo in išče parkirni prostor. Vsa so namreč v lasti moških kolegov, tudi tistih, ki imajo sicer manj odgovoren položaj od nje.

V službi da vse od sebe, saj ne želi, da bi ji kdaj kdo očital, da je slabša delavka od tistih moški kolegov, ki si vsak dan po končanem delovniku vzamejo še čas za kakšno pivo ali dve in v lokalu nadaljujejo svoje službene debate.

Ko pride čas za odhod domov, razmišlja, koliko je v hladilniku mleka in jajc, ali je kakšno pivo za moža, da ne bo nergal in seveda, ali je na zalogi še kakšen najljubši jogurt njenih dveh ljubčkov. Sproti v glavi sestavlja jedilnik za pozno kosilo in ker ji nekaj stvari v shrambi primanjkuje, se na poti domov ustavi v trgovini. Hiti, saj si ne želi, da bi bil njen otrok zadnji v vrtcu…

Doma jo že pričaka mož, ki si je po napornem delovniku privoščil ogled posnete nogometne tekme, ki jo je zamudil prejšnji dan in sprašuje, kdaj bo kosilo nared. Med zlaganjem nakupljenega v omare in hladilnik se pogovarja s svojim šolarjem in mu pomaga pri matematični uporabni nalogi, potem se loti kuhanja. Mlajši otrok ji, željan pozornosti, leze v naročje in tako v eni roki drži svoje dete, v drugi kuhalnico, sem in tja pa še s pogledom ošvrkne starejšega otroka in preverja, kako mu gre od rok učenje. Ko je kosilo skuhano, povabi družino za mizo in ker posnete tekme še ni konec, se mož odloči, da bi pojedel kar pred televizorjem. Ker je oče pač glava družine, temu ne oporeka in sama z otrokoma za mizo zmeče vase pozno kosilo. Potem se loti pospravljanja. Ker je hitela, ni pazila na štedilnik in ji je voda prekipela, zato je kuhinja v popolnem neredu. Ko vse pomije in pospravi, gre še v dnevno sobo pred televizor, kjer je mož pustil svoje ostanke krožnika in pribora.. Počisti drobtine po tleh in madež, ki ga je naredil mož, ko mu je ob golu nasprotne ekipe, padel na tla zajeten kup rdeče pese.

Ker je perilo že suho, vključi likalnik in polika moževe srajce, sploh njegovo najljubšo, ki jo bo potreboval naslednji dan za sestanek. Ko perilo zlaga v omare, mimogrede znova zloži vse moževe majice, ki jih je vse pomešal in zmečkal, ko je iz kupa jemal tisto z dna.

Ker je že večer, pripravi otrokoma še lažjo večerjo in ju začne pripravljati na spanje. Mlajšemu pomaga pri oblačenju in slačenju, mu umije ritko, noge in zobe, starejšemu pa s spodbudnimi besedami pomaga, da se njegovo oblačenje v spalno opremo ne zavleče predolgo. Ko sta oba otroka pripravljena za spanje, jima prebere pravljico in gre po moža, da se še on poslovi od njiju. Mož je ravno pred računalnikom in brska za podatki, kje bi našel ugodnejše dodatke za svojega jeklenega konjička. Pot do otrok mu je sicer odveč, a vendar premaga strast do avtomobilov in zaželi otrokoma lahko noč.

Mlajši otrok mame ne spusti od sebe, dokler ne zaspi in tako žena sedi ob otroku, ga boža in mu poje. V mislih se pripravlja na naslednji dan, ko ima tudi ona pomemben sestanek in predstavitev doseženih rezultatov. Končno dete zaspi in ko si želi pripraviti manjkajoče podatke za njeno predstavitev, jo mož vabi na skupen večer pred televizorjem. Ker ga zavrne, je užaljen in zato se ji zasmili in preplavi jo slaba vest, zato se ga usmili. Skupaj gledata kung fu akcijo in on jo prosi, da mu zmasira njegova napeta ramena. Kaj se kasneje zvečer dogaja v spalnici, je prepuščeno domišljiji vsakega od bralcev. Morda se mu je vdala, da bi ne ranila njegovega moškega ponosa, čeprav je komaj ostajala budna. Morda pa je vzela pištolo in mu odpihnila glavo. In sama se ne bi prav nič čudila temu. Čudi pa me to, da te zadnje možnosti skorajda ni zaslediti v naših novicah. Me prav zanima, kako daleč slovenske ženske lahko še gremo??!!

PS: Mojega moža vsaj nogomet ne zanima…

Objavljeno v Reporterju, 9.6.2009