No, jutri bo konec leta.

Prav ničesar si ne bom obljubila za 09, saj še prehitro vse zaobljube požrem. Rajši si obljubim, da se bom trudila po svojih človeških močeh. To je precej bolj realno.

Pravzaprav sem kar malo utrujena od tega leta. Se mi zdi, da ni bilo ne vem kako dobro. No, no, Saškica zlata, kaj pa je zdaj to??!! Ali nisi dobila petega, lepega in zdravega otročička??!! Ali ne živiš krasnega življenja v naravi, imaš družino, moža, s katerim se imata rada??!! In kaj bi še rada?

Ne vem. Sem bila letos prvič v življenju res globoko razočarana nad ljudmi. Vedno sem zagovarjala vse in vsakogar, letos pa… Kot bi to leto potegnilo iz nekaterih najslabše. Pa vendar… Zadnjič mi je gospa Eber, tista, ki imajo krznarstvo na Wolfovi, za Urško poklonila vrečo za v voziček, takšno podloženo z ovčko, za pozimi in poleti. Pa se z gospo sploh ne poznava. Pa zadnjič enkrat dobim po pošti knjigo Korenine in krila, gospe Marinke Kuzman Mihelčič, ki je tudi ne poznam, Eva Škofic Maurer mi je poslala čudovito knjigo pravljic Mislim da te bom kar poljubil, pa še in še. Včsih mi je kar nerodno, ko ljudje pokažejo toliko pozornosti do mene, pa ničesar nočejo v zameno. Tega namreč skoraj nisem vajena, saj veste-ponavadi vsi želijo v ozadju še nekaj zase. Pravzaprav tole leto sploh ni bilo slabo. Res ne vem zakaj imam tako slab občutek. Saj mi je naplavilo ravno toliko dobrih, kot slabih ljudi na pot. In veliko več lepih, kot slabih trenutkov.

In zdaj še sedem krutih resnic o meni; gre za nekakšno verigo med blogerji, da nekaj napišejo o sebi.

1. Očitno še vedno ne znam biti zadovoljna z vsem, kar sem in kar imam. Očitno še vedno jamram.

2. Ne znam sprejemati daril, vedno se potem čutim dolžno.

3. Če koga več kot dvakrat vprašam za kakšen nasvet, imam občutek, da težim.

4. Še vedno težko rečem NE.

še tri…

5. Na kakšnih preizkušnjam pogrnem večkart. Na iste finte.

6. Če se s kom skregam, se čez pol ure skorajda ne spomnim več in potem tuhtam, zakaj sva že skregana…

7. V bistvu sem kar v redu!

Dragi vsi, ki berete moje vrstice, čim manj stresno praznovanje, veliko lepega in čisto malo slabega, veliko ljubezni, pa ne samo med partnerji, veliko ljubezni do življenja samega in veliko hvaležnosti za vse, kar smo in kar imamo! Zdaj bom pa končala, sicer bom postala preveč patetična!!!!!