Zdaj, zdaj bodo volitve. Nikdar se jih nisem še tako veselila, kot se jih tokrat. Morda zato, ker me je končno politika začela malo bolj zanimati, ali pa zato, ker sem prišla do spoznanja, da brez nič ni nič. Kdor hoče stvari spreminjati, se mora aktivirati. Samo poležavanje pred televizorjem in “šimfanje” pač ni dovolj.

Letos je volilna kampanja nadvse zanimiva. Gre za boj med levimi in desnimi, nič več za medstrankarske, ampak že kar za blokovsko, ideološko bitko. Seveda je še posebej zanimivo tudi to, kako predstavniki strank nastopajo v javnosti. V primerjavi s “prej” in zdaj, ko so jih razne tuje agencije podučile, kako izboljšati svojo verodostojnost. Ah, ne bom nič slepomišila, bom kar napisala, o kom govorim. O Pahorju, seveda.

Še pred kratkim sem ga, kot primer dobrega nastopajočega, predlagala svojim tečajnikom za zgled. Nasmejan, s prijaznim pogledom, resen, ko je tema resna, s primerno gestikulacijo. In kaj se je zgodilo zdaj?

Nasprotniki mu očitajo, da stvari ne argumentira in tako je gospod Pahor začel na razna soočenja prinašati gore papirjev s podatki, grafi, analizami… Celo očalca si natakne, da izgleda bolj resen. A kaj, ko se mu po vsem še vedno zgodi, da uporabi kakšen zapisek, pa niti ne ve natanko, o čem govori…

Zdaj so mu tudi očitno predlagali taktiko poudarjanja različnosti. Jaz tako, drugi tako…. Pa izjave v slogu ….. jaz na vašem mestu ne bi nikoli…..ali pa……jaz bi takrat na vašem mestu…Lahko je biti pameten, ko so stvari mimo.

Občutek imam, da g. Pahor zgublja stik s samim seboj. Ker se trudi upoštevati nasvete, kako izgledati bolj verodostojen, igra nekoga, ki ni on. Rešujejo ga le sinje modre oči, na katere bodo padle mnoge ženske volivke. Jaz pa se vprašam, je Pahor res tako dober zgled? Priznal je, javno, da svoji življenjski sopotnici ni zvest. Ob vseh športih, s katerimi se ubada, politiko, družabnim življenjem….ima skorajda nič časa, ki bi ga preživel s svojim sinom. V njegovi stranki je poslanec, ki je bil javno razkrinkan, da vara svojo ženo, ne samo z žensko, z moškim in žensko hkrati! In to naj bo voditelj oz. stranka, ki bi naj ji jaz zaupala? Niti slučajno.

Priznati moram, da mi je zadnje čase mnogo bolj simpatičen Karel Erjavec. Čeprav tudi on rad uporablja taktiko Kalimera, češ, bom šel pa domov, če me ne boste pustili do besede…. Se pa zna pošaliti, čeprav se bojim, da je postal suženj svojega lastnega duhovičenja. In kljub vsemu, česar ga obtožujejo, mu kar verjamem. Ima pa, zanimivo, podobne oči kot Kučan in Jankovič. Modre, malo vlažne, otožne. Take imamo tudi ženske rade, ker nam budijo materinska čustva. Se zna zgoditi, da je gospod Karel prvazaprav lumpek v angelski preobleki, a ne glede na to, ga bo zagotovo volila množica upokojenk! Aja, pa še tale-menda je bila njegova babica miss Kranja… Resno napovedujem, da bo Desus letošnje volilno presenečenje!

Grem naprej. Janša je zdaj tudi čisto drug. A njega niso spremenili kakšni učitelji javnega nastopanja, temveč Urška. V nekem intervjuju mi je celo zatrdil, da bi zanjo zamenjal službo! Hej, to pa je ljubezen! Koliko naših mož bi to storilo za nas?… Sicer pa mi je zelo všeč to, da imamo zdaj za Polono brezplačen vrtec in da imata starejša otroka knjige v šoli brezplačno. Pa tudi to, da iz lokala pridem neosmrajena. Kar se tiče nastopanja, Janša deluje precej resno, argumentira stvari in pozna se, da se dnevno ukvarja s problematikami, ki so na volilni tapeti. Za moj okus je sicer še vedno malce tog, a če se ga spomnim izpred let…

Eh, otroci me kličejo, bom nadaljevala prihodnjič…