No, pa smo se dobile. Pika, Sonja, Marjana, Milka in jaz. Tik pred peto, ko smo bile zmenjene v gostišču Gerbec na Igu (http://www.gerbec.si/) , sem skočila na Kurešček po svečke. Za darilca, za punce. In seveda so me že vse zbrane čakale in se verjetno spraševale, če jih nisem morda nahecala, da se res dobimo… Kajti prišla sem-pravzaprav z Urško sva prišli- nekaj minut čez peto. Tralala, tukaj sva!!!

In že smo bile sredi debate, izmenjale smo si darilca-moje borne svečke so se kar izgubile med ličnimi Miklavževimi paketki z bomboni in suhim sadjem, pa toplimi, na roke spletenimi nogavicami, ki me ravnokar grejejo, pa velikanska škatla z okusnimi domačimi piškoti, pa skodelice za kavo, pa čokolada, pa domače olje in kis, pa…. Hej, komaj sem vse odnesla, otroci so pa kar skakali od veselja, ko sem vse dobrote prinesla domov!

Najprej smo se sramežljivo lotile štrukljev s tarfufi. Še nikdar nisem jedla takšne kombinacije, ampak mislim da je bila usodna za potek večera. Ob predjedi smo se namreč razgovorile, kot bi se poznale že sto let.

ogrevanje1.JPGpredjed.JPG

Miha, ki je skrbel za naše borbončice, je komaj prišel do besede, ko nas je spraševal po glavni jedi. Večina se je odločila za žrebička z višnjevo omako. Mnjnami. Še kozarček črnega vina in za sladico vanilijeva strjenka s kokosom, pravo čokolado in orehi.

zrebicek.JPG

Ne bom pisala, kaj smo se pogovarjale. Klepetale smo o vsem, tudi o sebi in nikakor to ni bil večer, ko bi bilo najbolj pomembno to, kako je katera oblečena… Iskreno in do konca smo šle in čutile, da smo ene take prave sestre. Kot v sestavku, ki mi ga je pred dnevi poslala Sonja:

Mlada ženska je sedela na zofi nekega vlažnega dne, pila ledeni čaj, medtem,
ko je bila na obisku pri svoji mami. Pogovarjali sta se o življenju, o
poroki, o odgovornostih življenja in obvezah odraslih ljudi. Mati je
zamišljeno mešala pijačo in ledene kocke so trkale ob kozarec, ko se je
obrnila k hčeri in z jasnim in treznim pogledom v očeh rekla:" Ne pozabi
svojih Sester." "Še bolj pomembne bodo, ko se boš starala. Ne glede na to,
kako zelo ljubiš svojega moža, ne glede na to, kako zelo boš ljubila otroke,
ki jih boš imela, še vedno boš potrebovala sestre. Ne pozabi nanje, obišči jih od časa do časa, pojdite skupaj kam, počnite
stvari skupaj."

"Zapomni si, da sestre pomeni vse ženske… tvoje prijateljice, hčere, vse
ženske in sorodnice s katerimi se čutiš povezano. Potrebovala boš druge
ženske. Ženske se vedno potrebujemo."

Kakšen čuden nasvet mi je dala, si je mislila mlada ženska. Ali se nisem
pravkar poročila?
Ali se nisem pravkar pridružila svetu parov? Sedaj sem poročena, za božjo
voljo. Odrasla! Jasno, da je moj mož in družina, ki jo bova osnovala vse, kar
bo moje življenje ovrednotilo."

Vendar je prisluhnila svoji materi. Obdržala je stike s Sestrami in vsako
leto imela več ženskih prijateljic. Ko so se leta prekopicevala, eno čez
drugo, je sčasoma razumela, da je njena mati vedela, kaj ji govori. Ko čas
in narava naredita svoje spremembe in skrivnosti na ženski, so Sestre glavna
opora v njenem življenju.

V več kot 50- tih letih svojega življenja tukaj, sem se naučila tole:

Čas teče.

Življenje se zgodi.

Razdalja ločuje.

Otroci odrastejo.

Službe pridejo in gredo.

Ljubezen zbledi in upade.

Moški ne naredijo kar naj bi.

Srca pokajo.

Starši umrejo.

Kolegi pozabijo usluge.

Kariere se končajo.

VENDAR…

Sestre so vedno tukaj, ne glede na to koliko milj je med njimi. Prijateljica
ni nikoli tako oddaljena, da je potreba po njej ne bi dosegla. Ko moraš
hoditi po tisti osamljeni dolini in hodiš sama, bodo ženske v tvojem
življenju stale na robu doline, te spodbujale, molile zate, se potegnile
zate, posredovale v tvojem imenu in te z odprtimi rokami čakale na koncu
doline.

Včasih bodo celo prekršile pravila in hodile teboj… ali prišle in te
odnesle ven.

Prijateljice, hčere, vnukinje, snahe, sestre, matere, babice, tete,
sestrične, nečakinje, tvoja razširjena družina, vse blagoslavljajo tvoje
življenje!

Svet ne bi bil isti brez žensk, in tudi jaz ne.

Ko začnemo to avanturo, ki ji pravimo ženskost, nimamo prave predstave nad
neizmerno srečo ali žalostjo, ki leži pred nami. Prav tako ne vemo, kako
zelo bomo potrebovale druga drugo.

Vsak dan potrebujemo druga drugo.

In tako smo odšle napolnjene, z vsem lepim in dobrim.

Hvala Mihu iz gostilne Grebec, če razmišljate, kam bi šli dobro jest s svojo družino ali s svojimi poslovnimi partnerji je Gerbec zagotovo dobra izbira. Pravzaprav- zelo okusna izbira, tudi otrok se ne branijo!

vse.JPGvse-nasmejane.JPG