V teh dneh, ko so nas trač revije polne na vsakem koraku, smo mi lepo doma in uživamo počitnice. Pravzaprav se nam za prav dolgo sploh nikamor ne ljubi. Tri, pet dni, potem pa nas že žeja po domu. Starejše otroke zaradi prijateljev in računalnika, mlajše zaradi travnika, otroške hiške in bazenčka, mene zaradi ravnokar dozorevajočega paradižnika in moža zaradi njegove kitare in radioamaterstva.

Ko smo živeli v bloku pa… Vsak dan razmišljanje, kam, za kako dolgo… samo da ne bi obtičali v betonu. In če se nam je zgodilo, da smo bili vendarle prisiljeni biti doma, se mi je zdelo, da smo prikrajšani za prave počitnice, pravo poletje…

Prejšnji teden je mož začel z barvanjem otroške hiške, ki jo je lastnoročno postavil. Super pogruntavščina, tale hiška, tudi za čas, ko je sonce najmočnejše. Vzamejo si kakšen sladek priboljšek, nekaj za žejo in v njej ustvarjajo, barvajo, rišejo po stenah, tolčejo… Tudi peskovnik pod njo je odlično igrišče, sploh kadar dovolim, da si napeljejo vanj vodo iz cisterne…

Je pa pri barvanju bilo tako, da je po hiši puščal sledi barve, s katero je trenutno barval. Najprej je bilo po kopalnici vse rumeno, potem rdeče, pa modro, zeleno… Pa ne bi bilo nič kaj hudega, če bi ne imeli takšnih barv, ki niso topne v vodi… Aceton na vatko in drgni! Ampak rezultat je pa odličen!

otroska-hiska.JPG