Pojma nimam, kaj se v teh dneh kaj dogaja… vem, da je bila cela reč okrog Golobiča, da je umrl Jackson, da naj bi imeli istospolno usmerjeni svojo parado… več pa že zmanjka. Smo imeli tooooooliko dela z zaključkom šolskega leta, pa prazniki, ki smo jih izkoristili za nekaj super izletov, pa ta velikim šopingom-otroci bodo zdaj doma in se počasi počutim kot kuharica v menzi…

Letos sem komaj čakala, da bodo počitnice. Čeprav se natanko spomnim lanjskega avgusta, ko sem se že malček pridušala, da komaj čakam, da jih bo konec… A leto je mimo in otroci so eno leto starejši, vse je kar nekako lažje. Zaenkrat… Pojma nimam, kaj bomo počeli letošnje poletje. Razen tega, da imamo doma vse možnosti uživanja, me seveda vleče še kam. Šla bi na morje, a mi je zdaj zaradi teh "sporov" potovati na Hrvaško kar malo neprijetno. Našega morja pa pravzaprav sploh ne poznam, se nisem nikoli kaj dosti zadrževala ob njem, sploh ne v njem. Se mi je zdelo vedno preveč polno ljudi in predvsem preveč umazano. Verjetno bi si morala kakšen dan vzeti čas in malo raziskati teh nekaj kilometrov. Vsaj zaradi otrok…

Šla bi tudi v kakšne toplice, pa sem že malo poklicala naokrog in je vse zasedeno. Sicer so pa cene takšne, da te vse mine. Sploh če je družina malce večja. Pa še tega ne vem, kje je kaj primernega za najmlajše otročiče, tiste hude tobogane za večje že najdeš…

Še vedno gremo pa najraje v Bohinj. Voda, hribi, kolesarjenje, sprehodi… Dela čez glavo za vsaj deset dni. Če nam bo uspelo, bom tega dela počitnic najbolj vesela.

Pustim se presenetiti. Še nikoli mi ni bilo dolgčas. Pa tudi če se mi je zgodilo, da sem za hip ostala brez vseh otrok in moža. Takrat od samega vznemirjenja sploh ne vem česa bi se lotila, a je tako ali tako premalo časa za karkoli resnega. Ponavadi grem na vrt. Uživat med paradižnike in plevel…