Evo. Zdaj se ga bom pa lotila. Zares… Še dobro da še ni novo leto, takrat namrač "padajo" takšne in podobne zaobljube. Glede vsega, kar si človek sploh lahko spomni. Kajenje, hujšanje, ocene v šoli, kreganje doma…. Jaz se pravzaprav tudi vsako novo leto nekaj odločim. No, če povem po pravici, se skoraj vsak večer, ko razmislim o minulem dnevu, kaj odločim. In za tistih nekaj minut, ko mi najmlajša dovoli spati v enem kosu, tudi zares trdno verjamem v svoj sklep. Potem pa včasih zjutraj sploh ne vem več, o čem sem razmišljala zvečer… Pa mi ni jasno, ali zaradi zares nerednega oz. pomankanja spanja, ali pa gre za tako pretanjen mehanizem mojega ega. Da ne bi slučajno kaj zares naredila v smeri izboljšave… Ne vem. Bom presojala, ko bomo vsaj pet ur spali v kosu.

Skratka-ena bo pa ZARES padla-odločitev, namreč, pisat bo treba! In ja, Tjaša, verjetno s(m)o tisti, ki tako čutimo, zares bolniki… Kaj čmo.