V nedeljo smo šli k sorodnikom na obisk. Na kosilo. O tem, koliko in kaj smo jedli, kasneje, zanimivo je, da se nismo videli kakšnih 30 let. Potem pa smo se predlani vsi Einsiedlerji srečali na velikem družinskem pikniku in ugotovila sem, da imam en cel kup zanimivih in zelo prijetnih sorodnikov! No, eni od njih so nas torej povabili na nedeljsko kosilo. Sem prej še preverila, če se zavedajo, da nas ni malo-odkar imamo več otrok, se nas namreč nekateri kar malo izogibajo. Saj si predstavaljate, kaj pomeni pogostiti dva odrasla, dva najstnika in miriti dva radoživa lumpka, ki drobita, raziskujeta……Ampak tudi to je druga zgodba. No, skratka, ne glede na količino naših družinskih članov so nas z veseljem povabili. Še sreča, da živijo v hiši in imajo tudi sami tri otroke. Jedli smo….ojoj, raje se ne spomnim, tako dobro in toliko, da sem si naredila zalogo za ves teden. V kilogramih, seveda. No, naši gostitelji pa imajo tudi hčerko, ki je izjemna glasbenica. Igra flavto, klavir, kitaro in poje kot angelček. Sama komponira glasbo in ni kot ena mnogih pupik, ki pojejo tuje akorde. In Alja oz. Alea, kakršno je njeno umetniško ime, se je prijavila tudi na EMO. S svojo pesmijo, profesionalno zapeto, posneto…in kot sem slišala, ko nam je zavrtela posnetek, res zelo kvalitetno! Danes pa me kliče njena mama in mi pove, da ni sprejeta. Komisija je v manj kot desetih dneh poslušala 200 pesmi in se odločila. Da so npr. Turbo Angels bolj kvalitetni. Halo??!! Brez da slišim njihov komad, mi je vse jasno. Ker sem pač slišala Aleinega. Ja, saj vem, vedno godrnjajo tisti, ki izpadejo in so zadovoljni oni, ki so v igri. Zdaj si želim le, da bi med temi dvajsetimi ljudje dobro izbrali.

O Alei bomo pa zagotovo še slišali. Ker RES dobro poje. Tako, da mi gredo kocine pokonci.

Aja, jedli smo pa gobovo in govejo juho, pohanega piščanca in pečenko iz pečice (pujs), mlince in krompir, hren, solato….potico, pršut, francosko solato, zelenjavo “iz lonca”…joj, kar trebuh me boli, ko se spomnim…