V teh dneh gremo še malo na počitnice. Eh, kakšne počitnice neki, to so kvečjemu norišnice. Že dva dni zlagam posteljnino, hrano, brisače, pa obleke, čevlje….pa za toplo, pa za hladno, pa za dež, pa za rezervo… Dober teden, pa je prtljage toliko, kot jo imajo nekateri za selitev!

Prava tečnoba sem. To mi moji večkrat povedo, pa še sama vem. Ampak jaz bi bila raje doma!!!! Kdo si je sploh izmislil to, da je treba nekam iti? Pa še na vrtu je zdaj največ zrelega. Kar srce me boli, ko si predstavljam, kako mi bo paradnižnik popadal na zemljo in začel gniti. Jaz pa na drugem koncu Slovenije…

Zadnjič je bila tudi pri nas toča. In ko mi je zbilo nekaj “flanc”, sem bila prav žalostna. Potem sem pa pomislila na vse tiste reveže, ki jim zbije cela polja pridelka, kaj polja, strehe nad glavo! Grem takoj pogledat, kako lahko nakažem kakšen solidarnosten euro.

No, zdaj grem pa naprej pakirat. Buaaaa, počitnice….