Težko mi je sploh pisati tole pismo. Toliko sramote doživljam. Sem ločena, že trinajst let. Bivši mož pa se do mene obnaša enako grdo, kot v vseh letih zakona. Oh, kako mi je hudo, ko pomislim, kaj sem storila otrokom! Uničila sem jim življenje, ko sem izbrala takšnega očeta. Ampak takrat se mi je zdel čudovit, ljubila sem ga in vse bi storila zanj. Sram me je zdaj in ne morem si oprostiti. Otrok sploh kot da jih nima. Ko sem ga kdaj vprašala, zakaj je tak, je vedno kričal name, da sem kriva za vse, tudi za to, da mu v službi ne gre dobro. In da je svoje življenje zapravil z menoj. Nekajkrat me je tudi pretepel, ampak takrat so se policisti vedno postavili na njegovo stran. Rekel je celo, da ga varam, da verjetno otroci sploh niso njegovi….Joj, kako mi je težko, kar jokam. Preživnine pa tako ali tako nikoli ni hotel plačevati. Sodni postopki še niso končani, čeprav je že tako dolgo od ločitve. Noče se izseliti iz stanovanja, zahteva, da mu plačam polovico. A kje naj najdem ta denar? Ostala sem še brez zaposlitve, čisto sem obupana. Tudi otroci se mi smilijo, hčerka ima težave, tako da se mora zdraviti. Kaj sem naredila tem mojim ubogim otrokom? Mislim na najhujše, vedno več ran in obupa je v meni, utapljam se v solzah, počutim se ujeto in nemočno.
Marinka

Marinka, prav nič vam ni lahko! Tako ste ljubili moža, zanj bi storili vse, dobili pa ste bolečino, zavračanje, obtoževanje, krivdo in sram.
Najprej je za vas pomembno to, da se zavarujete pred nasiljem-niste napisali, ali še vedno živita skupaj z bivšim možem. Če ste še vedno žrtev nasilja, TAKOJ pokličite policijo. Pojdite na Center za socialno delo, pokličite Beli obroč. Poiščite brezplačno pravno pomoč in ugotovite, zakaj se postopki tako dolgo vlečejo. Bivši mož se, kot zdaj že lahko tudi sami vidite, se ne bo nikdar spremenil. Ker mu tako, kot je, čisto ustreza. Predvsem pa-prenehajte se ozirati nazaj in dvignite glavo. Kje ste, Marinka? Kje so vaše želje, vaše sanje, vaša pričakovanja od življenja? Kje ste VI? Nihče na tem svetu si ne zasluži toliko žalosti in obtoževanj. Zdaj je čas, da globoko vdihnete in rečete: DOVOLJ!
Ko boste sami doma, vzemite v roke svinčnik in papir. Vso svojo žalost, s solzami vred, zlijte na ta papir in napišite vse, kar boste v tistem trenutku čutili. Napišite vse misli, vse besede, ki ste jih želeli in jih še želite izreči svojemu bivšemu možu. Potem se od tega poslovite, napisano raztrgajte in vrzite v stranišče, potegnite vodo. Ali pa zažgite papir in glejte, kako v plamenih izginja vaša žalost. Potem si zamislite, kaj si pravzaprav želite. V tišini si postavite vprašanje in čakajte na odgovore. Pišite. Tudi svoja občutja, zakaj si to želite. V mislih naj se vam odvrti vaše novo, mirnejše in srečnejše življenje.
Ta hip ste ujeti v brezposelnost. Tega se čez noč ne da spremeniti. Lahko pa se spremenite vi in kot bi sliko pogledala z druge strani, se bo spremenil tudi vaš pogled na stanje, v katerem ste.
Imate kakšno prijateljico? Pogovarjajte se z njo in ji zaupajte svoje bolečine. Tako bo ta bolečina izgubila svoje ostre robove. Predvsem pa-začnite postavljati meje. Ne verjemite besedam, da ste slabi, ničvredni, krivi za vse. To vam govorijo tisti, ki sami ne sprejemajo odgovornosti za svoja dejanja in pač vedo, da ste vi odlično odlagališče za njihove neuspehe. A ni lepo, če je vedno nekdo drug kriv za moj neuspeh?! Prepričana sem, da ste ljubeča, skrbna in dobra oseba in si ne zaslužite, da ste kanta za smeti! Dovolj je, Marinka! Vsi v življenju delamo napake in se iz njih učimo. Tudi vi. Moža ste izbrali, ker ste ga ljubili in za to ljubezen naj vam nikakor ne bo žal. Dokazali ste, da znate brezpogojno ljubiti. A to ne pomeni, da lahko nekdo nespoštljivo ravna z vami. Začnite občudovati na sebi stvari, ki so vam všeč. Najprej stvari, ki so najbolj očitne-da znate ljubiti, da ste skrbni, da ste delovni, da ste predani… Vzemite v roke pisalo in pišite. Kaj lepega, dobrega, prijetnega je v in na vas? Ne ustavljajte se, dokler ne boste napisali petdeset lastnosti! Koliko jih najdete ta hip? Morda pet? Vsak dan napišite še kakšno in si ta seznam obesite nekam, da ga boste večkrat pogledali. Pobožajte se in si recite, da ste dobri, sposobni, vredni lepšega življenja! In nikakor ne sprejemajte več krivde za vse in vsakogar!
Ko boste našli kakšno zaposlitev oz. vir dohodka, vam toplo priporočam, da si poiščete pomoč-boste hitreje in lažje splavali v novo življenje. Morda bi lahko obiskali kakšen seminar ali delavnico na temo samospoštovanja? Takoj, ko boste storili prvi korak, bo že lažje. In vas bo gnalo naprej. Če ne zaradi sebe, pa zaradi otrok. Ko se boste postavili na noge vi, bo tudi z njimi bolje. Zaslužite si več!!!!!