Ah, spet sem malce zaspala s pisanjem bloga. Bom pa objavila odgovor iz Jane, se mi zdi kar primeren za vse nas… Srečno!!!

VSAK DAN JE LAHKO NOV ZAČETEK

Gospa Saša. Novo leto je tu. Čas za nov začetek? Kakšen? Kako? Veliko nas je, ki bi si želele kaj spremeniti v svojih življenjih, na bolje, seveda… Imate kakšno spodbudno besedo?

Bralka

Ljudje smo tako naravnani, da vedno iščemo neke oprijemljive prelomnice za dobre sklepe o spremembah. Takoj po praznovanju rojstnega dne začnem hujšati. Po tej zabavi preneham kaditi. Ko bo vreme bolj toplo, začnem telovaditi… Koliko dobrih sklepov in odločitev je šele naloženih novemu letu! Velikokrat pa nas, žal, v korenite spremembe prisilijo šele hudi pretresi našega življenja. Ločitev, smrt nam ljubih, bolezen. Kot da se v resnici šele takrat zavemo svojega življenja, njegove silne dragocenosti. In kot da šele takrat spoznamo, da nismo samo avtomati, ki služijo svojim domačim, da imajo site trebuhe, oprane in zlikane srajce in da se ne zadušijo v lastnih smeteh. Zavemo se svojih čustev, svojega telesa, svojih misli in svojih hrepenenj. Na vso srečo, ali-končno!

In tako je tudi prihajajoče novo leto lahko prelomnica. Pa ne za hujšanje, telovadbo in ostale želje, ki smo jih tako ali tako vse polne. Lahko je to prava, korenita sprememba. Začela bom poslušati in upoštevati sebe. Začela bom prisluškovati svojim željam. Odslej bom enakovreden član moje družine. Upoštevala bom svoja čutenja. Dovolila bom, da se drugim zdim čudna. Znala bom reči ne. Vzela si bom, kar mi pripada. Uf, težka naloga…

Začne se z majhnimi koraki. Ko se boste z družino ali družbo odpravljali na izlet, pomislite, kam bi šli najraje vi. Sploh veste? Če imate svojo željo, potem vam kar dobro gre. Pa družina izbere kdaj izlet, ki si ga želite vi in drugim ni všeč? Ali pa zaradi njihovih dolgih nosov raje popustite in greste drugam, za ljubi mir? Dogovorite se, da je vsak enkrat na vrsti. Tudi vi. In da niti v sanjah ne boste prenašali kakšne slabe volje. Skuhate kdaj kosilo, ki je všeč vam, drugim jedcem pa ne? Ali ste morda že pozabile, kaj je sploh vaša najljubša jed? Še boljše vprašanje-ali kdaj kdo drug skuha in pospravi kuhinjo, ali pa je to kar po nekem nepisanem pravilu vaša "dolžnost"? Ste si jo res sami izbrali? Kaj pa takrat, ko se vam ne ljubi, ko bi šli vi tudi raje na sprehod ali ležat na kavč?

Si kdaj brez slabe vesti kupite kaj samo zase? Poudarek je brez slabe vesti… Greste zvečer s prijateljicami na klepet in vas ni domov pozno v noč, pa zato ne doživite tihega tedna? Si vzamete čas kakšno popoldne in berete, izdelujete angelčke iz gline ali preprosto samo ležite v tišini? In vaša okolica to sprejme in vam da mir? Ali pa vedno samo razumete druge, ki si želijo in tudi vzamejo takšne trenutke zase?

Včasih kar pozabimo, da nismo mame vsemu svetu in vsem okrog nas. Mati Tereza je bila ena. Me pa smo Andreje, Saše, Tine, Mojce, Klavdije… Vsaka posebna, drugačna in vredna. Če me skrbimo za vse in vsakogar, kdo bo poskrbel za nas? Nihče, če ne bomo same. Zato je novo leto odlična priložnost za dober sklep-začela bom-tako kot skrbim za druge, skrbeti zase! Nič več in nič manj. Če si bom vzela kos pogače, ki mi pripada, ga bom z lahkoto in zadovoljstvom delila z drugimi. Kaj bom delila, če ne bom imela ničesar?

In še en super namig. Znanec mi je zadnjič pripovedoval, da je vsakič, ko je v trgovini prejel kovanec za dva evra, le-tega spravil v posebno škatlo. Vanjo ni kukal, ni jemal kovancev iz nje niti takrat, ko jih je potreboval. Kot da ta škatla ne obstaja. Ob koncu leta je preštel. Skoraj tisoč evrov se je nabralo! In je peljal družino na počitnice. Jaz sem že začela z zbiranjem. Nekaj jih že imam v škatli, ne vem še, kaj bom s tem denarjem, a že zdaj se veselim. Ker bo to darilo zame, za moje dobre sklepe. Oh, kako dobro dene, ko malo pobrskaš po sebi in se začneš odkrivati! Srečno!